RAZGLAŠENE NAGRADE ZA NAJBOLJŠA ŠTUDIJSKA DELA S PODROČJA TRAJNOSTNE KEMIJE 2023
Na konferenci Slovenski kemijski dnevi 2023 sta Slovensko kemijsko društvo in družba AquafilSLO razglasila nagrajence drugega razpisa za najboljša zaključna študijska dela s področja trajnostne kemije. Nagrade za svoja zaključna študijska dela so prejeli Nika Skušek, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Mitja Kostelec, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani, in dr. Gian Claudio Paolo Faussone, Univerza v Novi Gorici.
Z leve proti desni: dr. Peter Venturini, dr. Gian Claudio Paolo Faussone, Mitja Kostelec, prof. dr. Peter Krajnc, Denis Jahić in prof. dr. Marjan Veber
Pri letošnjem izboru večji poudarek na uporabnosti rešitev v gospodarstvu
Slovensko kemijsko društvo in družba AquafilSLO sta spomladi 2023 objavila že drugi javni razpis, katerega glavni namen je promocija trajnostne kemije in razvoj talentov v kemijski industriji. Na razpis se je prijavilo 18 kandidatov, ki so se potegovali za nagrade v štirih kategorijah: za najboljše diplomsko delo, za najboljše magistrsko delo, za najboljše doktorsko delo in letos prvič še za delo z največjim potencialom prenosa v gospodarstvo. Dela je pregledala strokovna komisija v sestavi dr. Vid Margon, AquafilSLO, dr. Ema Žagar, Kemijski inštitut, doc. dr. Marija Zupančič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, doc. dr. Irena Petrinić, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru ter prof. dr. Marjan Veber, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Letos sta bila med kriteriji za izbor najpomembnejša prispevek rešitve k trajnostnemu razvoju in njena uporabnost v gospodarstvu, komisija pa je dela ocenjevala še glede na akademsko odličnost. Pri izboru naloge, nagrajene s posebno nagrado za delo z največjim potencialom prenosa v gospodarstvo, je sodeloval tudi generalni direktor AquafilSLO Denis Jahić.
Široka paleta trajnostnih rešitev nagrajenih del: od pridobivanja energije do bioosnovanih materialov in pretvorbe odpadkov v surovine
Nagrado za najboljše diplomsko delo je prejela Nika Skušek s Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru za delo Polimerizacija terpenov v koloidnih prekurzorjih pod mentorstvom prof. dr. Petra Krajnca. Nagrajenka je raziskovala trajnostne možnosti pridobivanja polimerov. V svoji raziskavi je kot vire uporabila snovi, imenovane terpeni, ki se pridobivajo iz rastlin ali so stranski produkti v industriji. Na njihovi osnovi je sintetizirala visoko porozni polimer, ki se lahko uporablja tudi v medicini, npr. za gojenje celičnih kultur, in je ustrezna zamenjava za trenutno razširjenega, ki pa je pridobljen iz fosilnih goriv.
Mitja Kostelec s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Ljubljani je za svoje delo Optimizacija proizvodnje elektrokatalizatorjev na osnovi platinskih zlitin in prenos na reaktorske sisteme pod mentorstvom prof. dr. Mirana Gaberščka prejel nagrado za najboljše magistrsko delo.
Nagrajenec je svoje raziskave usmeril v gorivne celice. Gorivne celice so učinkovit in čist način za proizvodnjo električne energije in imajo velik potencial za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Mag. Kostelec je preučeval možnosti za izboljšanje učinkovitosti katalizatorja, ki predstavlja srce gorivne celice, ter ponazoril možnost povečave proizvodnje katalizatorja na komercialno raven. To je eden ključnih elementov, ki bi gorivnim celicam omogočil vstop v naš vsakdanjik.
Nagrado za najboljše doktorsko delo in hkrati nagrado za največji potencial prenosa v gospodarstvo pa je komisija dodeilila dr. Gianu Claudiu Paolu Faussoneju z Univerze v Novi Gorici za delo Termokemijska pretvorba morskih odpadkov v gorivo in kemikalije pod mentorstvom doc. dr. Miha Grilca.
Dr. Faussone se je v svoji raziskavi ukvarjal s problemom morskih odpadkov in njihovo pretvorbo v uporabne produkte. Onesnaževanje morij je svetovni okoljski problem. Za te odpadke je značilno, da so zelo umazani, pomešani in delno razpadli, zato njihovo sortiranje ni mogoče. Pretvorbo tovrstnih odpadkov je izvedel z uporabo postopkov pirolize (termična razgradnja brez prisotnosti kisika) in destilacije. Produkt pretvorbe je bil plinsko olje za plovila in lahka nafta, ki predstavlja vir za proizvodnjo nove plastike druge generacije (polietilen, polipropilen).
»Trajnostni razvoj je za naše podjetje in Skupino Aquafil osrednja vrednota in motor poslovne rasti. S svojim vodilnim izdelkom, regeneriranim najlonom ECONYL®, omogočamo drugim panogam, da postajajo bolj trajnostne. Strategijo trajnosti uresničujemo celostno, poleg okoljskih zasledujemo tudi cilje družbene odgovornosti. Javni razpis za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije v sodelovanju s Slovenskim kemijskim društvom podpiramo, ker smo prepričani, da je naša prednostna naloga mlade generacije spodbuditi k pridobivanju znanj in veščin za ustvarjanje trajnostne prihodnosti,« je ob razglasitvi nagrajencev pojasnil generalni direktor podjetja AquafilSLO, Denis Jahić.
Dr. Peter Venturini, predsednik Slovenskega kemijskega društva, pa je dodal: »Zelo me veseli, da je bil odziv na razpis letos še večji od lanskega. Komisija je imela težko delo, saj so bila vsa dela zelo kakovostna; mladi, pa tudi manj mladi se vse bolj zavedamo podnebnih sprememb in s tem pomena trajnostne kemije. Zahvaljujem se podjetju AquafilSLO za podporo Slovenskemu kemijskemu društvu pri uresničevanju glavnega cilja – povezovanju raziskovalnih dejavnosti in industrije ter spodbujanju mladih na njihovi nadaljnji karierni poti.«
Znani finalisti razpisa za nagrade za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije
Na razpis za nagrade za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije, ki ga organiziramo v sodelovanju s podjetjem AquafilSLO, se je prijavilo kar 18 kandidatov z odličnimi diplomskimi, magistrskimi in doktorskimi deli.
Strokovna komisija je vsa že skrbno preučila in izbrala finaliste. Zmagovalci bodo razglašeni na konferenci Slovenski kemijski dnevi, 13. septembra 2023, v Portorožu.
Srebrna in bronasta medalja ter dve častni priznanji na kemijski olimpijadi 2023!
Slovenska ekipa se je vrnila iz Züricha, kjer je od 16.7. do 24.7.2023 potekala 55. mednarodna kemijska olimpijada.
Tega tekmovanja se je udeležilo 348 dijakinj in dijakov iz 89 držav, potekalo pa je na Univerzi ETH v Švici (https://www.icho2023.ch/). Dijaki imajo dva tekmovalna dneva: najprej je na vrsti eksperimentalni del v laboratorijih ETH, in potem še teoretični. Vsak od obeh traja 5 ur, naloge pa so zelo težke in dostopne na spletni strani.
Našo državo so zastopali štirje dijaki: Matej Nastran in Nejc Mohorič iz gimnazije Škofja Loka, ter Gabriel Žnidaršič in Jakob Starec Oman iz gimnazije Vič. Matej je osvojil srebrno medaljo, Jakob bronasto, Nejc in Gabriel pa sta dobila častni priznanji. ČESTITKE celi ekipi!
Mentorja ekipe sta bila dr. Berta Košmrlj in dr. Andrej Godec, oba FKKT.
Klub alumnov UL Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo
Klub alumnov FKKT UL vas vabi, da se jim pridružite. Več na Alumni UL
PODALJŠANJE ROKA za javni razpis za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije
Podaljšali smo rok za prijavo na javni razpis za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije
JAVNI RAZPIS: NAGRADE ZA NAJBOLJŠA ŠTUDIJSKA DELA S PODROČJA TRAJNOSTNE KEMIJE
Na podlagi strategije družbene odgovornosti podjetja AquafilSLO d.o.o. ter poslanstva Slovenskega kemijskega društva k pospešenemu napredku kemije, kemijske tehnologije in kemijskega inženirstva, objavljamo razpis za
“nagrado za najboljše diplomsko delo”,
“nagrado za najboljše magistrsko delo”
“nagrado za najboljše doktorsko delo”
“posebno nagrado za delo z največjim potencialom prenosa v gospodarstvo”
s področja trajnostne kemije.
Pravico do sodelovanja na natečaju za najboljše diplomsko in magistrsko delo imajo diplomanti in magistri, ki so uspešno zaključili diplomsko ali magistrsko delo s temo s področja trajnostne kemije največ eno leto pred datumom objave razpisa. Pravico do sodelovanja na natečaju za najboljše doktorsko delo imajo doktorji znanosti, ki so uspešno zaključili doktorsko delo s temo s področja trajnostne kemije največ dve leti pred datumom objave razpisa. Izmed pravočasno prispelih prijav bo strokovna komisija do 21. avgusta 2023 izbrala po enega nagrajenca za vsako nagrado.
Nagrade bodo podeljene na konferenci Slovenski Kemijski dnevi 2023, 15. septembra 2023, v Portorožu. Nagrada obsega plaketo in denarno nagrado v neto vrednosti 500,00 € za nagrado za najboljše diplomsko delo, 700,00 € za nagrado za najboljše magistrsko delo in 1000,00 € za nagrado za najboljše doktorsko delo ter 1000,00 € za zaključno študijsko delo, v katerem je strokovna komisija prepoznala največji potencial prenosa znanja v gospodarstvo.
Nagrade so letos višje, finalisti pa bodo povabljeni na konferenco Slovenski kemijski dnevi 2023.
Za popolno vlogo mora prijavitelj oddati:
– izpolnjeno prijavno vlogo
– življenjepis kandidata
– izvod dela (pdf)
Kandidati vloge oddate v elektronski obliki na naslov chem.soc@ki.si najkasneje do 18. junija 2023 s pripisom “razpis za nagrade – diplomsko delo”, “razpis za nagrade – magistrsko delo” oziroma “razpis za nagrade – doktorsko delo”.
Več o razpisu in prijavi: http://chem-soc.si/razpisi/javni-razpis-nagrade-za-najboljsa-studijska-dela-s-podrocja-trajnostne-kemije-1
[1] Kot “prispevek k trajnostnemu razvoju” razumemo rešitve na enem izmed štirih ključnih področij za trajnostni razvoj po definiciji CEFIC, https://cefic.org/a-solution-provider-for-sustainability/)”.
Nagrade za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije
Predstavljamo vam komisijo za izbor najboljših študijskih del s področja trajnostne kemije. Rok za prijavo je podaljšan do 18.6.2023.
Vodja komisije:
prof. dr. Marjan Veber
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
Zaslužni profesor UL Marjan Veber je diplomiral, magistriral in doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Med leti 1974 in 1978 je bil zaposlen kot raziskovalni asistent na Kemijskem inštiutu, od leta 1979 do upokojitve leta 2017 pa je deloval na Katedri za analizni kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani kot asistent, docent, izredni profesor in od leta 1999 kot redni profesor za področje analizne kemije. Strokovno se je izpopoljnjeval na inštitutu Maxa Plancka (Institut für Metallforschung, Institut für Werkstoffwissenschaften, Laboratorium für Reinstoffe ) v Scwäbisch Gmündu, kot gostujoči raziskovalec in profesor pa je deloval na Southern Illinois University at Carbondale, Il., U.S.A.
Raziskovalno delo profesorja Vebra obsega širše področje analizne kemije. Povezano je z raziskavami v atomski absorpcijski in optični emisijski spektrometriji, analitiki sledov, tehnikami predkoncentriranja in separiranja, analitiko bioloških materialov, študijem interakcij med kovinami in biološko aktivnimi substancami (antibiotiki, kemoterapevtiki) ter raziskavami atmosferskih aerosolov. Je avtor in soavtor več kot 90 znanstvenih člankov v uglednih znanstvenih revijah in je bil mentor številnim diplomantom, magistrantom in doktorandom.
Je dolgoletni podpredsednik Slovenskega kemijskega društva in aktivno sodeluje v mednarodnih aktivnostih društva. Sodeloval je pri organizaciji številnih mednarodnih znanstvenih srečanj.
Bil je predstojnik Katedre za analizno kemijo FKKT, prodekan in dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, UL ter predsednik habilitacijske komisije UL. Za svoje delo na FKKT je prejel Priznanje Maksa Samca za zasluge za fakulteto, za delo na Univerzi pa Zlato plaketo Univerze v Ljubljani.
Člani komisije:
dr. Vid Margon
AquafilSLO, d.o.o.
Dr. Vid Margon je vodja tehnologije in razvoja na oddelku za recikliranje najlona 6 po postopku regeneracije ECONYL® v podjetju AquafilSLO. Ukvarja se s projekti razvoja, izboljšav in optimizacije postopka regeneracije ECONYL®. Podrobno je udeležen tudi pri razvijanju novih tehnologij ločevanja najlona 6 od drugih sestavin v odsluženih končnih izdelkih (ribiške mreže, tekstilne talne obloge …). V sodelovanju s kupci razvija nove zasnove tekstilnih talnih oblog po načelih ekodizajna. Je soavtor patentov, ki jih je podjetje vložilo za postopke, povezane z recikliranjem najlona 6.Po diplomi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je 5 let opravljal raziskovalno delo na Tehnični univerzi Eindhoven na Nizozemskem, kjer je leta 2004 doktoriral na temo kemičnega recikliranja polikarbonata s pomočjo ogljikovega dioksida. 6 let je bil zaposlen v podjetju Fenolit d. d. v oddelkih razvoja, kontrole kakovosti in kot vodja proizvodnje. V AquafilSLO je zaposlen od leta 2010.
dr. Ema Žagar
Kemijski inštitut
Dr. Ema Žagar je zaposlena kot znanstvena svetnica na Kemijskem inštitutu in je od 2013 vodja Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo. Je (so)avtorica 121 znanstvenih člankov (H-index: 30, vir: Scopus), 2 patentov in 5 patentnih prijav. Tematika raziskav obsega sintezo, karakterizacijo in reciklažo polimernih materialov.
doc. dr. Marija Zupančič
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
Dr. Marija Zupančič je zaposlena na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani od leta 1993. Leta 1999 je doktorirala s področja kovinskih kompleksov s kinolonskimi antibiotiki, nato se je raziskovalno preusmerila na področje okoljske kemije, kjer je med drugimi projekti sodelovala tudi v projektu LIFE The sustainable rehabilitation of the landfill site in EU raziskovalnemu projektu European Platform for Demonstration of Efficient Soil and Groundwater Remediation.
Raziskovalno se ukvarja z iskanjem trajnostnih rešitev za imobilizacijo potencialno strupenih elementov v onesnaženih tleh in trdnih odpadkih, kjer poleg klasičnih fosfatnih stabilizacijskih sredstev proučuje predvsem sodobne trajnostno naravnane materiale, kot je biooglje rastlinskega in živalskega izvora. V okviru svojega pedagoškega dela je med drugim sodelovala tudi pri predmetu Kemija za trajnostni razvoj in Sodobni anorganski materiali in katalizatorji ter je mentorica številnim diplomskim in magistrskim delom na področju trajnostne kemije.
doc. dr. Irena Petrinić
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru
Od končanega doktorata znanosti v letu 2006 na temo nanofiltracije tekstilnih odpadnih voda je Irena Petrinič koordinirala male industrijske projekte (prijavljene na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo) na področju uporabe različnih aplikacij membran in njihove karakterizacije. Zato se zadnjih 13 let ukvarja z industrijskimi problemi in rešitvami, skozi katere je imela priložnost vzpostaviti industrijsko mrežo in raziskati trg membran na področju čiščenja odpadnih voda v Sloveniji. V podjetju Rotreat GmbH, Gradec je opravljala tudi funkcijo projektne koordinatorke za njihove projekte v Sloveniji (priprava na državne razpise, komuniciranje s strankami, pisanje poročil itd.).
Razpis za dijaške raziskovalne naloge
Del poslanstva sekcije mladih kemikov SKD je namenjen popularizaciji kemije med mlajšimi. V ta namen smo v društvu pripravili razpis za povezovanje dijakov s strokovnjaki kemijske stroke, ki bi jim bili mentorji pri raziskovalnih nalogah. Z opravljenimi nalogami bodo dijaki predvidoma lahko sodelovali na Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga vsako leto organizira ZOTKS oziroma po želji še na kakšnem drugem tekmovanju.
Spoštovani profesorji in dijaki!
En del poslanstva sekcije mladih kemikov SKD je namenjen popularizaciji kemije med mlajšimi. V ta namen smo pripravili razpis za povezovanje dijakov s strokovnjaki kemijske stroke, ki bi jim bili mentorji pri raziskovalnih nalogah. Z opravljenimi nalogami boste dijaki predvidoma lahko sodelovali na Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga vsako leto organizira ZOTKS oziroma po želji še na kakšnem drugem tekmovanju. V namen popularizacije kemije bodo najboljše ekipe/teme prejele tudi finančno podporo za izvedbo raziskovalnega dela.
Letos smo v okviru razpisa pripravili štiri teme raziskovalnih nalog na različnih institucijah, ki so v razpisu tudi podrobno predstavljene:
1. »Nanomedicina: dostavni sistemi za zdravila na osnovi telesu lastnih sestavin« (dr. Nina Kostevšek, Institut Jožef Stefan)
2. »Sinteza nanodelcev silicijevega dioksida (silike) in vgradnja fluorescentnih barvil« (Sebastjan Nemec, doc. dr. Slavko Kralj, Institut Jožef Stefan)
3. »Digitalizacija v kemiji in kemijskem inženirstvu« (dr. Veronika Furlan, red. prof. Urban Bren, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo)
4. »Od odpadne biomase do uporabnih materialov in kemikalij« (Jan Hočevar, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Ljubljani)
Na razpis se lahko prijavijo posamezni dijaki, dijaki v parih ali skupinah po tri. Čas za prijavo na razpis je do 20. aprila 2023.
Strokovna komisija Slovenskega kemijskega društva bo pregledala in ocenila prijave ter jih povezala z izbranimi mentorji. Vsaka izmed štirih raziskovalnih ekip bo prejela manjšo finančno podporo društva za izvedbo raziskovalnega dela, ki bo namenjena pokritju potnih stroškov (do 100,00 EUR). O rezultatih razpisa bodo dijaki in mentorji obveščeni v maju 2023, da bo dijaškim ekipam omogočeno, da raziskovalno delo opravijo že v poletnih mesecih.
Dijaki se na razpis prijavite s sporočilom na chem.soc@ki.si z naslednjimi prilogami: – Izpolnjena prijavna vloga – Življenjepis – Motivacijsko pismo Z morebitnimi vprašanji se lahko obrnete na naslov chem.soc@ki.si.
Slovenski kemijski dnevi 2023
Slovensko kemijsko društvo organizira že 29. konferenco Slovenski kemijski dnevi, ki bo potekala od 13. do 15. septembra v GH Bernardin v Portorožu.
Prijavite se lahko na https://www.conftool.org/scs-annual-meeting-2023/.
4th International Conference on Fundamentals and Applications of Cerium Dioxide in Catalysis
Veselimo se organizacije še ene mednarodne konference v Portorožu.
Z velikim veseljem sporočamo, da je Sekcija za katalizo pri Slovenskem kemijskem društvu pridobila organizacijo mednarodne znanstvene konference z naslovom “4th International Conference on Fundamentals and Applications of Cerium Dioxide in Catalysis” (Ceria 2024). Dogodek bo potekal od 17. do 20. septembra 2024 v kongresnem centru Grand hotela Bernardin v Portorožu hkrati s konferenco “Slovenski kemijski dnevi 2024”. Organizacijski odbor konference Ceria 2024 bo vodil kongresni ambasador Albin Pintar.