RAZGLAŠENE NAGRADE ZA NAJBOLJŠA ŠTUDIJSKA DELA S PODROČJA TRAJNOSTNE KEMIJE 2023

Na konferenci Slovenski kemijski dnevi 2023 sta Slovensko kemijsko društvo in družba AquafilSLO razglasila nagrajence drugega razpisa za najboljša zaključna študijska dela s področja trajnostne kemije. Nagrade za svoja zaključna študijska dela so prejeli Nika Skušek, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, Mitja Kostelec, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani, in dr. Gian Claudio Paolo Faussone, Univerza v Novi Gorici.

Z leve proti desni: dr. Peter Venturini, dr. Gian Claudio Paolo Faussone, Mitja Kostelec, prof. dr. Peter Krajnc, Denis Jahić in prof. dr. Marjan Veber

Pri letošnjem izboru večji poudarek na uporabnosti rešitev v gospodarstvu

Slovensko kemijsko društvo in družba AquafilSLO sta spomladi 2023 objavila že drugi javni razpis, katerega glavni namen je promocija trajnostne kemije in razvoj talentov v kemijski industriji. Na razpis se je prijavilo 18 kandidatov, ki so se potegovali za nagrade v štirih kategorijah: za najboljše diplomsko delo, za najboljše magistrsko delo, za najboljše doktorsko delo in letos prvič še za delo z največjim potencialom prenosa v gospodarstvo. Dela je pregledala strokovna komisija v sestavi dr. Vid Margon, AquafilSLO, dr. Ema Žagar, Kemijski inštitut, doc. dr. Marija Zupančič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, doc. dr. Irena Petrinić, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru ter prof. dr. Marjan Veber, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Letos sta bila med kriteriji za izbor najpomembnejša prispevek rešitve k trajnostnemu razvoju in njena uporabnost v gospodarstvu, komisija pa je dela ocenjevala še glede na akademsko odličnost. Pri izboru naloge, nagrajene s posebno nagrado za delo z največjim potencialom prenosa v gospodarstvo, je sodeloval tudi generalni direktor AquafilSLO Denis Jahić.

Široka paleta trajnostnih rešitev nagrajenih del: od pridobivanja energije do bioosnovanih materialov in pretvorbe odpadkov v surovine

Nagrado za najboljše diplomsko delo je prejela Nika Skušek s Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru za delo Polimerizacija terpenov v koloidnih prekurzorjih pod mentorstvom prof. dr. Petra Krajnca. Nagrajenka je raziskovala trajnostne možnosti pridobivanja polimerov. V svoji raziskavi je kot vire uporabila snovi, imenovane terpeni, ki se pridobivajo iz rastlin ali so stranski produkti v industriji. Na njihovi osnovi je sintetizirala visoko porozni polimer, ki se lahko uporablja tudi v medicini, npr. za gojenje celičnih kultur, in je ustrezna zamenjava za trenutno razširjenega, ki pa je pridobljen iz fosilnih goriv.

Mitja Kostelec s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerza v Ljubljani je za svoje delo Optimizacija proizvodnje elektrokatalizatorjev na osnovi platinskih zlitin in prenos na reaktorske sisteme pod mentorstvom prof. dr. Mirana Gaberščka prejel nagrado za najboljše magistrsko delo.

Nagrajenec je svoje raziskave usmeril v gorivne celice. Gorivne celice so učinkovit in čist način za proizvodnjo električne energije in imajo velik potencial za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Mag. Kostelec je preučeval možnosti za izboljšanje učinkovitosti katalizatorja, ki predstavlja srce gorivne celice, ter ponazoril možnost povečave proizvodnje katalizatorja na komercialno raven. To je eden ključnih elementov, ki bi gorivnim celicam omogočil vstop v naš vsakdanjik.

Nagrado za najboljše doktorsko delo in hkrati nagrado za največji potencial prenosa v gospodarstvo pa je komisija dodeilila dr. Gianu Claudiu Paolu Faussoneju z Univerze v Novi Gorici za delo Termokemijska pretvorba morskih odpadkov v gorivo in kemikalije pod mentorstvom doc. dr. Miha Grilca.

Dr. Faussone se je v svoji raziskavi ukvarjal s problemom morskih odpadkov in njihovo pretvorbo v uporabne produkte. Onesnaževanje morij je svetovni okoljski problem. Za te odpadke je značilno, da so zelo umazani, pomešani in delno razpadli, zato njihovo sortiranje ni mogoče. Pretvorbo tovrstnih odpadkov je izvedel z uporabo postopkov pirolize (termična razgradnja brez prisotnosti kisika) in destilacije. Produkt pretvorbe je bil plinsko olje za plovila in lahka nafta, ki predstavlja vir za proizvodnjo nove plastike druge generacije (polietilen, polipropilen).

»Trajnostni razvoj je za naše podjetje in Skupino Aquafil osrednja vrednota in motor poslovne rasti. S svojim vodilnim izdelkom, regeneriranim najlonom ECONYL®, omogočamo drugim panogam, da postajajo bolj trajnostne. Strategijo trajnosti uresničujemo celostno, poleg okoljskih zasledujemo tudi cilje družbene odgovornosti. Javni razpis za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije v sodelovanju s Slovenskim kemijskim društvom podpiramo, ker smo prepričani, da je naša prednostna naloga mlade generacije spodbuditi k pridobivanju znanj in veščin za ustvarjanje trajnostne prihodnosti,« je ob razglasitvi nagrajencev pojasnil generalni direktor podjetja AquafilSLO, Denis Jahić.

Dr. Peter Venturini, predsednik Slovenskega kemijskega društva, pa je dodal: »Zelo me veseli, da je bil odziv na razpis letos še večji od lanskega. Komisija je imela težko delo, saj so bila vsa dela zelo kakovostna; mladi, pa tudi manj mladi se vse bolj zavedamo podnebnih sprememb in s tem pomena trajnostne kemije. Zahvaljujem se podjetju AquafilSLO za podporo Slovenskemu kemijskemu društvu pri uresničevanju glavnega cilja – povezovanju raziskovalnih dejavnosti in industrije ter spodbujanju mladih na njihovi nadaljnji karierni poti.«