Javni razpis: Nagrade za najboljša študijska dela s področja trajnostne kemije
Na podlagi strategije družbene odgovornosti podjetja AquafilSLO d.o.o. ter poslanstva Slovenskega kemijskega društva k pospešenem napredku kemije, kemijske tehnologije in kemijskega inženirstva, objavljamo razpis za
“nagrado za najboljše diplomsko delo”,
“nagrado za najboljše magistrsko delo”
“nagrado za najboljše doktorsko delo”
s področja trajnostne kemije.
Pravico do sodelovanja na natečaju za najboljše diplomsko, magistrsko delo in doktorsko delo imajo diplomanti, magistri in doktorji znanosti, ki so uspešno zaključili diplomsko, magistrsko delo ali doktorsko delo s temo s področja trajnostne kemije največ dve leti pred datumom objave razpisa. Izmed pravočasno prispelih prijav bo strokovna komisija do 31. avgusta 2022 izbrala po enega nagrajenca za vsako nagrado. Nagrade bodo podeljene na konferenci Slovenski Kemijski dnevi 2022, 21. septembra 2022 v Portorožu. Nagrada obsega plaketo in denarno nagrado v neto vrednosti 300,00 € za nagrado za najboljše diplomsko delo, 500,00 € za nagrado za najboljše magistrsko delo in 700,00 € za nagrado za najboljše doktorsko delo.
Za popolno vlogo mora prijavitelj oddati:
- izpolnjeno prijavno vlogo
- življenjepis kandidata
- izvod dela (pdf)
Kandidati vloge oddate v elektronski obliki na naslov chem.soc@ki.si v roku 30 dni po objavi razpisa s pripisom “razpis za nagrade – diplomsko delo”, “razpis za nagrade – magistrsko delo” oziroma “razpis za nagrade – doktorsko delo”.
Naloge bodo ocenjene po naslednjih kriterijih: prispevek k trajnostnem razvoju, znanstvena odličnost, odmevnost rezultatov v strokovnih medijih, uporabnost rezultatov v gospodarstvu; relevantnost rešitve za področje polimerne kemije.
Pri tem so ocenjevalni kriteriji različno pomembni, pomembnost posameznega ocenjevalnega sklopa pa se točkuje z oceno od 1 do 10, pri čemer posamezen kriterij predstavlja vnaprej določeni odstotek končne ocene dela: a) prispevek k trajnostnem razvoju1 – 40 % ocene; b) znanstvena odličnost – 15 % ocene, c) odmevnost rezultatov – 15 % ocene, d) uporabnost rezultatov v gospodarstvu – 15 % ocene ter e) relevantnost rešitve za področje polimerne kemije – 15 % ocene.
Predstavitev komisije
Strokovno 4-člansko komisijo, ki bo ocenjevala vloge in izbrala nagrajence, bodo sestavljali: dr. Vid Margon (AquafilSLO d.o.o.); prof. dr. Romana Cerc Korošec (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani), prof. dr. Marjan Veber (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani) in dr. Ema Žagar (Kemijski inštitut).
Dr. Vid Margon je vodja tehnologije in razvoja na oddelku za recikliranje najlona 6 po postopku regeneracije ECONYL® v podjetju AquafilSLO. Ukvarja se s projekti razvoja, izboljšav in optimizacije postopka regeneracije ECONYL®. Podrobno je udeležen tudi pri razvijanju novih tehnologij ločevanja najlona 6 od drugih sestavin v odsluženih končnih izdelkih (ribiške mreže, tekstilne talne obloge ...). V sodelovanju s kupci razvija nove zasnove tekstilnih talnih oblog po načelih ekodizajna. Je soavtor patentov, ki jih je podjetje vložilo za postopke, povezane z recikliranjem najlona 6.
Po diplomi na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je 5 let opravljal raziskovalno delo na Tehnični univerzi Eindhoven na Nizozemskem, kjer je leta 2004 doktoriral na temo kemičnega recikliranja polikarbonata s pomočjo ogljikovega dioksida. 6 let je bil zaposlen v podjetju Fenolit d. d. v oddelkih razvoja, kontrole kakovosti in kot vodja proizvodnje. V AquafilSLO je zaposlen od leta 2010.
Dr. Romana Cerc Korošec je od leta 1994 zaposlena na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Kot asistentka je vodila in posodabljala vaje iz splošne in anorganske kemije ter termične analize. Od leta 1998 je skrbnica laboratorija za termično analizo na Katedri za anorgansko kemijo. Doktorirala je leta 2001 na temo optimizacije toplotne obdelave nikelj-oksidnih tankih plasti za elektrokromne aplikacije. Leta 2017 je bila imenovana v naziv izredne profesorice za področje anorganske kemije.
Raziskovalno se ukvarja s sol-gel sintezo in pripravo tankih plasti za različne aplikacije, koprecipitacijsko sintezo plastovitih dvojnih hidroksidov, ki jih lahko uporabljamo kot adsorbente raznih onesnažil, onesnažila pa z njimi lahko tudi fotokatalitsko razgrajujemo, ter termično analizo raznovrstnih materialov. Je (so)avtorica več kot 60 znanstvenih člankov. Na smeri Kemija je na predbolonjskem programu mentorirala 7 diplomskih del, na univerzitetnem študijskem programu pa 27 diplomskih, 11 magistrskih in 2 doktorski deli. Dvakrat je vodila projekt “Po kreativni poti do znanja.”
Zaslužni profesor UL Marjan Veber je diplomiral, magistriral in doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Med leti 1974 in 1978 je bil zaposlen kot raziskovalni asistent na Kemijskem inštiutu, od leta 1979 do upokojitve leta 2017 pa je deloval na Katedri za analizni kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani kot asistent, docent, izredni profesor in od leta 1999 kot redni profesor za področje analizne kemije. Strokovno se je izpopoljnjeval na inštitutu Maxa Plancka (Institut für Metallforschung, Institut für Werkstoffwissenschaften, Laboratorium für Reinstoffe ) v Scwäbisch Gmündu, kot gostujoči raziskovalec in profesor pa je deloval na Southern Illinois University at Carbondale, Il., U.S.A.
Raziskovalno delo profesorja Vebra obsega širše področje analizne kemije. Povezano je z raziskavami v atomski absorpcijski in optični emisijski spektrometriji, analitiki sledov, tehnikami predkoncentriranja in separiranja, analitiko bioloških materialov, študijem interakcij med kovinami in biološko aktivnimi substancami (antibiotiki, kemoterapevtiki) ter raziskavami atmosferskih aerosolov. Je avtor in soavtor več kot 90 znanstvenih člankov v uglednih znanstvenih revijah in je bil mentor številnim diplomantom, magistrantom in doktorandom.
Je dolgoletni podpredsednik Slovenskega kemijskega društva in aktivno sodeluje v mednarodnih aktivnostih društva. Sodeloval je pri organizaciji številnih mednarodnih znanstvenih srečanj.
Bil je predstojnik Katedre za analizno kemijo FKKT, prodekan in dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, UL ter predsednik habilitacijske komisije UL. Za svoje delo na FKKT je prejel Priznanje Maksa Samca za zasluge za fakulteto, za delo na Univerzi pa Zlato plaketo Univerze v Ljubljani.
Dr. Ema Žagar je zaposlena kot znanstvena svetnica na Kemijskem inštitutu in je od 2013 vodja Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo. Je (so)avtorica 121 znanstvenih člankov (H-index: 30, vir: Scopus), 2 patentov in 5 patentnih prijav. Tematika raziskav obsega sintezo, karakterizacijo in reciklažo polimernih materialov.
[1] Kot “prispevek k trajnostnemu razvoju” razumemo rešitve na enem izmed štirih ključnih področij za trajnostni razvoj po definiciji CEFIC, https://cefic.org/a-solution-provider-for-sustainability/)”.
V Ljubljani, 9. 6. 2022
